GENERAL SVETOZAR BOROEVIĆ PL. BOJNA

Rodil se je 13. decembra 1856 v graničarski družini v hrvaškem kraju Umetići pri Petrinji. Že zgodaj se je zapisal vojaški karieri, bil je odličen učenec in kadet. Leta 1878 je sodeloval pri zasedbi Bosne in Hercegovine, v naslednjih letih pa je svojo kariero uspešno nadaljeval. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil kot general pehote na ruskem bojišču in pozimi 1914/15 uspešno branil položaje v Karpatih. Ko je maja 1915 v vojno vstopila še Italija, se je odprlo novo t. i. jugo-zahodno bojišče, obramba njegovega najjužnejšega dela pa je bila dodeljena avstro-ogrski 5. armadi, katere poveljstvo je prevzel general Svetozar Boroević. Čeprav so bili prvotni načrti drugačni, se je odločil, da bo ustavil Italijane že ob reki Soči. Soško fronto je držal od prvih bojev pa vse do preboja v zgornjem Posočju oktobra 1917. Kljub agresorjevi premoči v moštvu in orožju je 5. avstro-ogrska armada preprečilaitalijanskim kraljevim silam, da bi prodrle v notranjost Slovenije ter tako še povečale razdejanje in prisilno begunstvo prebivalstva. Omenjene armade se je kmalu prijelo ime "Soška armada". Na tem položaju je Boroević svojo armadno skupino vodil tudi na novi fronti ob reki Piavi. Februarja 1918 je bil imenovan za maršala. Po neuspešni ofenzivi junija 1918 je bila morala avstro-ogrskih vojakov na dnu, vrstili so se upori, dezerterstva, primanjkovalo je hrane in orožja,obenem je država pospešeno razpadala. Oktobra 1918 so Italijani sprožili veliko ofenzivo, med katero so se številne avstro-ogrske enote začele organizirano umikati s fronte. Vsem težavam navkljub je Boroeviću uspelo zadrževati Italijane še skoraj teden dni. Z razpadom monarhije je maršal Boroević izstopil iz vojske. Želel se je pridružiti novonastali vojski Kraljevine SHS, vendar kot nekdanji habsburški general ni bil zaželen. Zagrenjen se je umaknil v Avstrijo, pozabljen in obubožan je umrl v Celovcu 23. maja 1920. Bil je prvi in edini nenemški maršal v avstro-ogrskih oboroženih silah.