Slovesnost na Planini Lom

Člani društva veteranov Sever Severne Primorske, iz pododbora Tolmin, so se 06.07.2025 udeležili slovesnosti v spomin na dogodke pred dvainosemdesetimi leti, ki so se odvijali na lanini Lom - točno na pašniku pod Pečmi.
Predsednik ZZB za vrednote NOB Tolmin, Kobarid, Bovec Rok Uršič,  je  opisal potek dogajanja, ki se je začelo v noči s 1. na 2. julij leta 1943. Italijanski vojaki so to noč na jezeru pri Modreju, v čolnu s katerim je želel prečkati jezero, ubili Milana Barbiča – Martina, intendanta Gradnikove brigade. Barbič, doma je bil iz bližnjih Kozaršč, je v svojem nahrbtniku imel nekaj kol sira. Italijani so takoj začeli raziskovati, kje bi jih lahko dobil. Na sirih je bil izpisan datum »izdelave« sira s tintnim svinčnikom. Ugotovili so, da sir delajo v sirarni na Ljubinju in na planini Stador in da so na obeh lokacijah uporabljali tintni svinčnik. Zato so na Stador poslali dva Benečana, ki sta pastirje in sirarja prepričevala, da bi rada šla v »partiđane«, na Stadorju pa so jima vztrajno odgovarjali, da za »partiđane« ne vedo. Na koncu pa je Lamlanov pastir vseeno privolil, da jih pelje v partizanski tabor. Žal je že na poti proti taboru spoznal svojo zmoto, saj je ugotovil, da jim sledijo italijanski vojaki. Ker je hotel zbežati, so ga ustrelili. Italijanski vojaki so nato obkolili območje pod Lomom in ustrelili vseh sedem partizanov. Ne ve se, ali so jih ustrelili med spanjem, ali je možno, da so se tudi branili, saj so jih kasneje našli ustreljene in poškodovane od ročnih bomb ter plitvo zakopane. Pastirje s planine Stador in sirarne na Ljubinju pa so odpeljali v ujetništvo. Po kapitulaciji Italije so jih nemci prepeljali v nemška taborišča. Nekateri so se še pred koncem vojne vrnili domov, trije pa so umrli že v Nemčiji. Na spomeniku je napisanih devet imen – sedem partizanov, Lamlanov pastir in kurir Kikelj iz Prapetnega brda na Šentviški planoti, ki je padel avgusta 1944 na poti s planine Lom v Čadrg.
Poleg pretekli dogodkov se je v svojem govoru dotaknil tudi sedanjosti, tako doma kot po svetu. Zaključil pa je z vprašanjem, kaj nam pripovedujejo imena tistih, ki so zapisani na spominski plošči, za današnji čas. Naj bomo pogumni, odločni in samozavestni, predvsem pa enotni in povezani v prizadevanju za primeren jutri naših otrok.
Matej Kavčič je h krajši slovesnosti prispeval nekaj pesmi, ki jih je zaigral na harmoniko, predstavniki borčevske organizacije iz Poljubinja pa so poskrbeli za prijetno druženje.
Na slovesnosti je bil tudi Ivan Jarc – Krivcev iz Poljubinja, edini še živeč domačin, ki se spominja teh dogodkov. Pozdravili smo ga z bučnim aplavzom.

Kira Taljat

foto Dušan Komar