Skupaj smo delali, preživljali  vesele in žalostne  trenutke, se veselili naših skupnih uspehov,  se borili za samostojno Slovenijo.

Za vsedno ste se poslovili, spomini pa bodo ostali......

Pesem o zvezdah

 Vsak človek je zase svet,

čuden, svetal in lep

kot zvezda na nebu ...

 

Vsak tiho zori,

počasi in z leti,

a kamor že greš, vse poti

je treba na novo začeti.

 

Tako živimo ljudje.

Vsak zase krmari k pogrebu.

Svetloba samo

nas druži kot zvezde na nebu.

 

A včasih so daleč poti,

da roka v roko ne seže,

a včasih preblizu so si,

da z nohti lahko

srce kdo doseže ...

 

Od tega menda

človek umre,

od tega z neba

se zvezda ospe.

 

(Tone Pavček)